Srečni ljudje nenehno vrednotijo sebe in ne drugih – kako se naučiti samo-presoje?

Ljudje smo do drugih pogosto zelo kritični, jih vrednotimo in menimo, da bolje vemo, kaj je prav. Psiholog William Glasser meni, da le nesrečni ljudje nenehno vrednotijo druge, srečni pa ravno nasprotno – sebe. Kako se naučimo samo-presoje in samo-spraševanja?


Proces samo-presoje nam omogoča ozaveščanje, ali nas bo naše vedenje privedlo do tega, kar hočemo. Namesto vrednotenja vedenja drugih se usmerimo vase, saj na ta način lahko pridobimo ideje o novih vedenjih, ki nas bodo bolj približala želenim ciljem.  

Zelo smo lahko kritični do drugih, jih neprestano vrednotimo in si pri tem mislimo, da bolje vemo, kaj je prav, kaj je dobro. Kritiziranje je pogost način komunikacije, ki jo uporabljamo do otrok, partnerjev, sodelavcev … Seveda temu sledi veliko slabe volje in morda konfliktov. Nekateri ljudje pogosto kritizirajo tudi same sebe, kar se kaže kot nizko spoštovanje samega sebe in negativna podoba o sebi.

”Opažam, da srečni ljudje nenehno vrednotijo sebe in nesrečni ljudje nenehno vrednotijo druge.”

William Glasser

Samo - presoja
Do drugih smo zlahka kritični. Kaj pa do sebe?

Kaj je psiholog Glasser s tem pravzaprav mislil (saj ni ciljal na kritiziranje sebe)?

Gre za način vrednotenja, kako smo lahko boljši in kako lahko sami sebe motiviramo k spremembam vedenja. Ko se soočamo z določenimi težavami, ali okoliščinami, ki nam niso všeč, napake oziroma krivce pogosto iščemo izven sebe. Lotimo se spreminjanja okoliščin ali drugih ljudi, da bi na tak način rešili našo težavo ali vsaj vzpostavili stanje, ki nam je bolj všeč.

 

 

Kolikokrat pa se vprašamo, kaj sami počnemo v takih situacijah?

Želimo na primer imeti sproščen in povezan odnos z otroci, imamo pa občutek, da se slednji vse bolj oddaljujejo. Ker nam to ni všeč, se pogovorimo z otrokom in pri tem pogosto izpostavljamo, kaj on ne dela prav (”nič mi ne poveš, vedno izvem od drugih”, ”kakšen si, samo skomigneš z rameni”). Človek ni pripravljen na odprto komunikacijo z osebo, ki ga pogosto vrednoti, kritizira, mu soli pamet ali vztraja pri svojem.

Kolikokrat se vprašamo, ali res poskrbimo za ustrezne pogoje za odprto komunikacijo?

Ali lahko sami kaj naredimo, da bi takšne pogoje vzpostavili?

Naučimo se samo-presoje, naučimo se samo-spraševanja

Ne gre za iskanje lastnih napak, ampak za izboljšave v smeri zastavljenega cilja. Na primer; ”zanima me, kako se pripravi kakšno tajsko jed”. Iskanje lastnih napak bi zvenelo kot ”eksotičnih začimb ne znam uporabljati”, ali kot ”še običajne jedi mi gredo srednje od rok, kako pa se bom lotila tajske kuhinje lotila”. Pri iskanju izboljšav v smeri zastavljenega cilja gre za proces postavljanja vprašanj in iskrenega odgovarjanja sebi:

Kaj hočem? Hočem pripraviti kakšno tajsko jed.
Kaj počnem, da bi dobil tisto, kar hočem? Trenutno se sekiram okrog tega, ali bom znala uporabljati začimbe. Pogledam kakšen recept, a nič ne preizkusim.
Ali se s svojim vedenjem približujem temu, kar hočem, svojemu cilju?   

NE.

Najprej je potrebno prepoznati in opredeliti, kaj bi resnično radi. Potem je potrebno ozavestiti, kaj počnemo, da bi do tega prišli. Ko razmišljamo o vedenju, pa sledi ključno vprašanje: ali se s tem, kar počnemo, dejansko približujemo cilju, ali oddaljujemo od njega? Pomembno je, da si zastavimo vsa tri vprašanja, le tako bo lahko proces samo-presoje učinkovit.

S tem procesom samo-spraševanja se soočamo z lastnim vedenjem v danih, realnih okoliščinah. Trenutek, ko ugotovimo, da z našim vedenjem ne bomo prišli do tega, kar hočemo, je ključen za ideje o novih vedenjih. Seveda lahko vztrajamo pri starem, ampak ko se zavemo, da to ne deluje, smo bolj pripravljeni na spremembe vedenja.

Pozor: samo-presoje se nismo imeli nikjer možnosti naučiti! Vsi zgledi, ki smo jih imeli v življenju, so vezani na vrednotenje drugih. Zato se je samo-presoje potrebno učiti.


 

Advertisements

Pustite svoj komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s