Zakaj se je danes tako težko odločiti glede študija?

Zakaj so glave srednješolcev v zadnjih letih polne vprašajev – in to kljub razpoložljivosti informacij na internetu, na srednjih šolah, na kariernih sejmih, na informativnih dnevih, na dogodkih študentskih klubov? In kako pravzaprav sploh sprejeti pravo odločitev?


 

directionKer je v Sloveniji na voljo 282 univerzitetnih študijskih programov – 179 v družboslovju in 92 v naravoslovju ter 107 visokošolskih programov in 77 višješolskih programov. Izbiramo med 466 študijskimi smermi na javnih in zasebnih visokošolskih zavodih.

Večjo izbiro kot imamo, težje se odločamo. Tehtanje in preudarjanje različnih izbir z različnih vidikov je namreč za možgane utrujajoče. Zato množičnost možnih odločitev pogosto paralizira naše miselne procese – več postane preveč.

Zakaj pa se dijaki težko odločijo za eno od smeri v njihovem ožjem izboru?

Ker se odločajo pod velikim pritiskom: ”Dobro premisli! To je življenjsko pomembna odločitev! Kar sedaj izbereš, boš počel CELO življenje!” Teža teh stavkov za seboj povleče premlevanje o možnih izbirah, zaskrbljenost, občutek izgubljenosti in negotovost, ki se je zalezla v vsako misel. Gromozanska teža te odločitve pa je za nameček postavljena še v kontekst trenutnih razmer: gospodarske krize, stečajev, visoke stopnje brezposelnosti, dela na črno in prekarnega dela, omejevanja zaposlovanja, majhnega števila prostih delovnih mest, negotovosti trenutnih zaposlitev in podobno.

Torej: odločiti se moram glede nečesa, kar bo definiralo celo moje življenje za naprej, hkrati pa nimam najmanjšega pojma, kako bo jutri, kaj šele čez 5 let!

Kam naj se obrnem!?

Vase. Ker ti, kakršen si, boš približno tak tudi ostal. Tvoj temperament se ne bo spremenil z danes na jutri. Tvoj karakter se bo do nekako 30. leta ustalil in zasidral. Tako je vsaj v veliki večini primerov. Razmisli torej, kakšen si in kakšno delo ti odgovarja. Če ne veš, pridobi informacije in izkušnje. Na zanimiv način se odločajo na primer dijaki v Nemčiji, ki se po zaključeni srednji šoli pogosto vključijo v programe prostovoljstva in tako pridobijo izkušnje, ki so jim v pomoč pri izbiranju študija.

Odločitev glede študija in poklica ni tako definitivna. Vsak študent ima možnost prepisa na drugo fakulteto, možnost izrednega ali vzporednega študija in možnost prehoda med programi znotraj iste fakultete. Tudi poklic, za katerega se izobraziš, se da zamenjati. Odvetnik ugotovi, da to ni to in odpre svojo slaščičarno. Profesor športne vzgoje dela kot vodja prodaje na zavarovalnici. Inženir elektronike postane umetnik. Ne glede na to, kako malo je povpraševanja s strani delodajalcev, je možnosti dela veliko. Da najdeš svoje delo, pa je treba razmišljati podjetniško, iskati alternative, sklepati poznanstva. Če službe ni, jo je morda treba ustvariti.

Ko vemo, kaj hočemo, je vse lažje.


 

Pustite svoj komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s