Zakaj me otrok ne uboga?

Učenje ‘ubogljivosti’ otrok je proces, ki mu je potrebno nameniti veliko pozornosti in dela že tekom vzgoje, s težavami na tem področju pa se soočajo marsikateri starši. Zakaj je pri učenju ‘ubogljivosti’ tako pomembna doslednost staršev in kako naučiti otroke, da sami vrednotijo lastno vedenje ter delo? 


”Zakaj me otrok ne uboga?”

To vprašanje si je verjetno že zastavil prav vsak starš. V osnovi gre za precej kompleksno vprašanje, ki pa pravzaprav zahteva kompleksnejši odgovor, kot ga lahko ponudimo na blogu. Ampak vseeno – v tem prispevku bomo poskusili strniti misli in povzeti ključne ideje, da bi dobili odgovor na zgornje vprašanje.

Zakaj me otrok ne uboga?

Zmotno prepričanje o ‘ubogljivosti’ otrok 

Obstaja prepričanje, ki je samoumevno – da otroci ubogajo starše samo zato, ker so starši tako rekli. Temu pa v resnici ni tako – ‘uboganju’ je potrebno namreč nameniti veliko pozornosti in dela že tekom vzgoje, otroci pa staršev običajno ne ‘ubogajo’ zato, ker imajo pravzaprav drugačne interese ali želje kot njihovi starši. 

Primer; otrok se želi igrati z avtomobilčki, mama pa želi, da pospravi sobo – seveda noče pospraviti sobe, ker ga igranje bolj zadovoljuje.

Učenje tekom vzgoje

Tekom vzgoje otroke učimo, da ne morejo dobiti vsega, kar si želijo, in da ne morejo početi vsega tako, kot so si sami zamislili. Učimo jih, da se je potrebno v življenju uskladiti z okoliščinami in drugimi ljudmi, kdaj popustiti oziroma spremeniti lastne zahteve (spremeniti želje, pričakovanja, ki niso realna glede na okoliščine …), da je kdaj potrebno narediti stvari, ki nam niso všeč ter da je kdaj smiselno odložiti takojšnji užitek, ki je krajši, v namene daljšega užitka, ki lahko sledi v prihodnje.

Primer; otrok, ki pospravi sobo ima lahko več prostega časa, saj je svojo obveznost opravil.

V procesu učenja je normalno, da se otroci na različne načine upirajo, saj poskušajo doseči to, kar sami želijo. Zato je na drugi strani izrednega pomena doslednost staršev.

Kako pomembna je doslednost staršev tekom vzgoje in kam pravzaprav vodi njihova nedoslednost? 

V veliki večini primerov otrok starše namreč uboga z namenom, da bi pridobil neko korist – da bi na primer ohranil dober odnos z njimi, da se ne bi kregal, da bi imel mir pred njimi.

Pogosto pa vidi, da se staršev ne splača ubogati. Slednje zajema vse tiste primere, ko starši niso dosledni in ne zdržijo pritiska upiranja otroka – ko otroku naročijo, naj nekaj pospravi, čez čas pa to naredijo sami. Otrok se tako nauči, da se ne splača narediti tega, kar starši zahtevajo, saj bodo to prej ali slej oni sami naredili.

Otrok bo prav tako razvil odpor do početja stvari, pri katerih prejema veliko kritik. To pomeni, da če starši pogosto opazijo samo pomanjkljivosti in napake ter izražajo nezadovoljstvo, bo otrok pri tem razumel, da stvari ne naredi dovolj dobro. Tako bo izgubil voljo, da bi se določenega opravila sploh še kdaj lotil.

Pomembno je, da otroku pokažemo, kaj je zanj smiselnega in koristnega v tem, da ‘nas uboga’

Če otrok naredi tisto, kar smo od njega zahtevali, se mu za to zahvalimo – zanj namreč ni samoumevno, da nekaj naredi zato, ker smo tako rekli, obenem pa poskusimo tudi opaziti in pohvaliti, kar je bilo dobro narejenega, ter mu naročimo, kaj naj še naredi, da bo naloga opravljena in bo potem prost.

Primer; ”Hvala, ker si prinesla krožnike z mize. Dobro si naredila, da si jih položila v korito. Prosim prinesi z mize še kozarce, potem si v kuhinji opravila in lahko se greš igrat”. 

Če pa se zgodi, da je otrok obljubil, da bo nekaj naredil, a tega ne naredi, se preprosto ustavimo. Stvari, ki jih počnemo, pustimo ‘pri miru’ in se z otrokom pogovorimo – vprašamo ga, kdaj bo opravil dogovorjeno nalogo.

Če otrok na primer odvrne; ”ja, bom naredil”, potem ga prosimo, naj to naredi sedaj, in se ne odmaknemo, dokler tega ne opravi. Tako pokažemo, da mislimo resno in smo dosledni v naših zahtevah in vedenju.

Pri izzivih vzgoje pomaga, če otroke učimo, kako naj sami vrednotijo lastno vedenje, delo

  • Kaj je tvoj cilj? / Kaj je tvoja naloga? / Kaj sva se dogovorila?
  • Ali te to, kar počneš približuje cilju / nalogi / dogovoru?
  • Ali si s tem zadovoljen?
  • Ali misliš, da boš tako prišel do cilja / izpolnitve naloge / izpolnitve dogovora?
  • Kaj predlagaš namesto tega, kar do sedaj počneš? Kaj boš naredil?

Seveda igra pri tem pomembno vlogo tudi starost otroka, saj so »izzivi uboganja« v različnih obdobjih različni.


 

Advertisements

Pustite svoj komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s