Odločitve: ‘enkrat tako, drugič drugače’

Vsak dan sprejmemo več tisoč odločitev – od tega, katere čevlje bomo obuli, do tega, kje in s kom bomo živeli. Na podlagi česa se odločamo


Enkrat tako, drugič drugače

Skozi evolucijo nismo razvili vsevednega logičnega operacijskega sistema, ampak možgane, ki nam pomagajo, da se znajdemo v svetu, v katerem nimamo vseh informacij, ki bi jih potrebovali za racionalno odločanje.

V času, v katerem so se razvijali možgani homo sapiensa, abstraktno mišljenje ni bilo ključnega pomena za preživetje. Tako so kriteriji, po katerih dandanes ocenjujemo učinkovitost našega mišljenja – torej logičnost in racionalnost – z evolucijskega vidika novi in ”umetni”.

”Te kriterije smo ustvarili mi, ne pa naravna selekcija.”

Avtomatično odločanje po preprostih pravilih

Glede na to, kolikšno število odločitev sprejemamo vsak dan, je razumljivo, da odločanje poteka avtomatično in po preprostih pravilih. Tako prihranimo dragocen čas in energijo. V našem nezavednem se skrivajo robustna mentalna pravila, ki proces odločanja bistveno poenostavijo, hkrati pa ga naredijo ‘manj racionalnega’.

Poznamo na primer ”pravilo zadovoljitve”, ki nam takrat, ko bi odlašanje z odločitvijo imelo negativne posledice, narekuje, da izberemo prvo možnost, ki ustreza našim pričakovanjem. Tega pravila se poslužujemo na primer pri izbiranju partnerja (”Od teh, ki so na razpolago, je ta kar v redu … Če bom še čakal …”).

Celo osnovne vsakdanje situacije so preveč kompleksne za naše možgane, da bi preračunali vse potrebne informacije in točno predvideli izide. Zato različne možnosti vrednotimo na podlagi preprostih primerjav.

Pomislite na primer na svojo plačo – se vam zdi visoka, srednja ali nizka? Kako ste se odločili glede tega? Verjetno ste svojo plačo primerjali s plačami svojih bližnjih. Če ste se na primer spomnili dveh prijateljev, ki imata nižjo plačo, in šestih, ki imajo višjo, ste prišli do zaključka, da je vaša plača nizka. Če bi želeli dati objektivno in točno oceno, bi morali imeti podatke o plačah vseh ljudi v Sloveniji. Ali Evropi. Ali mogoče celem svetu – bi bila takšna ocena najbolj objektivna?

Cilj našega odločanja je zadovoljevanje potreb

Navsezadnje je cilj našega odločanja zadovoljevanje potreb – po preživetju, pripadnosti, moči, svobodi in zabavi. Te potrebe niso vedno enako izražene, prav tako tudi niso vedno enako zadovoljene. In prav zaradi tega lahko navzven delujemo neskladno – v podobni situaciji se enkrat odločimo tako, drugič drugače. Zdaj se nam na primer da iti na sprehod, čez pet minut pa ne več.

Če razumemo, po kakšnih pravilih poteka odločanje, razumemo tudi, zakaj je na primer Janez nezadovoljen s svojim avtom, čeprav je ta ekonomičen in zelo dobro ohranjen – s katerimi avtomobili Janez primerja svojo mašino? In ko se naslednjič jezimo na partnerja, da dela ”enkrat tako, drugič drugače”, se lahko spomnimo, da so tudi njegove potrebe enkrat tako, drugič drugače zadovoljene.


Advertisements

One thought on “Odločitve: ‘enkrat tako, drugič drugače’

Pustite svoj komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s