Ali lahko spreminjamo druge ljudi?

Čeprav vemo, da drugih ljudi ne moremo spremeniti in jih prikrojiti po naši volji, še vedno to radi poskušamo početi. Zakaj je temu tako in kaj lahko storimo, ko smo nezadovoljni?


Na delavnicah in predavanjih pogosto postavim vprašanje: ”Ali lahko spreminjate druge ljudi?” in v odgovor dobim večinoma: ”Ne, ne moremo!”. Vedno pa se najde tudi kakšen gospod ali gospa, ki sramežljivo kima z glavo in si misli svoje. Lahko rečem, da je to, da drugih ne moremo spreminjati, splošno sprejeto mnenje. Večina se strinja. Super.

 

Vendar, ali kljub temu poskušamo to početi?

Ko vprašam udeležence na mojih delavnicah in predavanjih: ”Ali ste že poskusili?”, se posmejejo in rečejo: ”No ja, včasih”. Nekateri hudomušno pripomnijo: ”Vprašajte mojo ženo”.

Čeprav vemo, da drugih ljudi ne moremo spremeniti in jih prikrojiti po naši volji, še vedno to radi poskušamo početi. Kaj se tu dogaja?

(1) Zaznava 

Tam nekje zunaj obstaja realni svet, ki je objektiven. A ga mi ne zaznavamo takšnega, kakršen v resnici je. Informacije, ki jih prejmemo iz zunanjega sveta, se v naših glavah združijo z že obstoječimi vsebinami (našim znanjem, izkušnjami, prepričanji, željami, pričakovanji …). Nove informacije tako tolmačimo skozi naš notranji svet, ki se seveda vse bolj bogati s starostjo in količino izkušenj, ki smo jih imeli v življenju. Lahko rečemo, da obstaja toliko svetov, kolikor je glav. Neprestano namreč vrednotimo informacije iz zunanjega sveta v primerjavi z našim notranjim in ocenjujemo, kakšne možnosti nam ponuja zunanji svet glede na smernice, ki so v našem notranjem svetu.

Primer; partnerja zaznavamo skozi filter pričakovanj (”kako bi se moral obnašati, da bi bila zadovoljna?”), želja in idealov (”kakšno sliko sem si ustvarila o idealnem moškem zame?”), izkušenj (”kako se je v preteklosti vedel?”; ”kako so se vedli predhodni partnerji?”; ”kako se je vedel moj oče do mame?”), vrednot (”ali ima podobne vrednote?”) in podobno.

(2) Razlika med realnostjo in pričakovanji 

Ljudje neprestano iščemo skladnost med našim notranjim in zunanjim svetom, saj verjamemo, da bomo tako imeli najboljše možnosti za zadovoljstvo, za realizacijo naših želja in ciljev. Ob tem je naš notranji svet za nas edini pravi svet, saj nam daje smernice, nas vodi in motivira. Razlika med realnim in notranjim svetom za posameznika predstavlja frustracijo in nezadovoljstvo, saj ljudje pogosto ocenjujemo, da bomo imeli zmanjšane možnosti za realizacijo želenega v danih realnih okoliščinah.

Primer;  ”V svoji glavi vem, kakšen naj bo moj partner, kako naj se do mene vede, da bom ob njem zadovoljna. Potem pa nekega lepega dne ugotovim, da je moj partner drugačen kot slika, ki jo imam v glavi in pričakovanj, ki sem jih razvila do njega. Recimo, da mi zelo redko nameni drobno pozornost, da skoraj nikoli ne pospravi stvari za sabo in zelo rad gleda nogomet ravno takrat, ko bi jaz šla z njim vem. Kako naj bom zadovoljna ob takem partnerju?”

(3) Nezadovoljstvo in spreminjanje zunanjega sveta 

Ko smo nezadovoljni, ker zaznavamo razliko med našimi pričakovanji in realnim svetom, se usmerimo v spreminjanje zunanjega sveta.

Primer; ”Zakaj bi spremenila moj notranji svet, če je to zame edini pravi svet?”, ”Kako bom lahko zadovoljna ob takem partnerju, kakršen je sedaj?”, ”Verjetno ne bom mogla biti, razen, če se partner ne spremeni – saj to, da se spremeni, bo tudi zanj dobro”.

(4) Težava: drugi se spremeni takrat, ko si spremembe zaželi sam 

Z našimi poskusi spreminjanja zunanjega sveta (v tem primeru drugih ljudi) dajemo informacije, ki jih drugi interpretirajo skladno z lastnim notranjim svetom in se sami odločijo, kakšno vrednost imajo zanje te informacije.

Pri poskusih spreminjanja drugih ljudi pogosto vztrajamo, ker se nam zdi, da to kdaj zares deluje – dejansko pa deluje le navidezno, saj gre le za sovpadanje motivov. Drugi si želijo podobno kot mi in sprejmejo našo pobudo, ker se jim zdi smiselna. Ali pa na začetku nočejo tega, k čemur jih spodbujamo, a sčasoma ugotovijo, da bi to imelo zanje določeno korist (”Vsaj tako bom imel mir”). V vsakem primeru gre za to, da je druga oseba ocenila določeno spremembo kot zanjo koristno.

Drugih ljudi ne moremo spremeniti, ker se za spremembo dejansko odločijo sami. Naši poskusi spreminjanja drugih običajno privedejo do težav in konfliktov, saj s tem sporočamo, da je naš notranji svet boljši ali bolj pravilen kot njihov in zato mora obveljati.

”Naš notranji svet je boljši le za nas!”

Kaj pa nam potem preostane, ko smo nezadovoljni?

Če ne moremo spreminjati drugih in pogosto tudi zunanjih okoliščin ne moremo spremeniti, kaj lahko naredimo?

V našem notranjem svetu so slike, ki nas usmerjajo skozi življenje. Predstavljate si, da te slike prevetrimo, dodamo nove, spremenimo določena prepričanja in ”ozemljimo” (naredimo bolj realna) naša pričakovanja.

Kako?

Prva naloga je ta, da opustimo prepričanje, da druge lahko spreminjamo, da mi vemo boljše zanje in da je nujno naš notranji svet edini pravi za vse.


 

Advertisements

Pustite svoj komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s