Zakaj psihologi odsvetujejo materialne nagrade za otroke?

Odrasli se pogosto poslužujejo (materialnih) nagrad, ko želijo hitro in učinkovito spodbuditi določeno obnašanje pri otroku. Težava se pojavi, ko starši ne omejijo sistema nagrajevanja in se ‘ujamejo’ v past materialnih nagrad. Na katere pogoje naj bodo starši pri nagrajevanju otrok pozorni in katere so preproste, nematerialne, a še vedno učinkovite metode nagrajevanja otrok?


Odrasli se pogosto sprašujemo, ali je dobro nagraditi primerno obnašanje pri otroku – sploh z materialnimi nagradami, ki so vedno pri roki; sladoled, najljubša hrana, igrača in podobno.

Te nagrade nam vzamejo zelo malo čas in niso problematične, dokler ne postanejo navada – torej nekaj, kar sledi vedno, ko želimo otroka pohvaliti ali spodbuditi k določenemu vedenju – in so le občasne, saj predstavljajo majhno verjetnost, da se bo otrok naučil ubogati zgolj in samo zato, da mu bomo nekaj kupili.

Odrasli se pogosto poslužujemo materialnih nagrad, ko želimo hitro in učinkovito spodbuditi določeno obnašanje pri otroku. Vendar če količine in pogostosti materialnih nagrad ne omejimo, se otrok nanje zlahka navadi in bo v prihodnje želel vedno več. In tu se skriva past materialnih nagrad – na svoj način njihova redna raba lahko promovira konzumizem in materializem.

Da nagrada deluje, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji v nadaljevanju

(1) vedeti moramo, kaj ima otrok rad – kaj mu je pomembno in česa si želi, (2) otrok mora biti v odnosu šibkejši člen, (3) nudenega ne sme imeti v izobilju, (4) ne sme obstajati lažji način za dosego nagrade, (5) nagrada ne sme biti v navzkrižju z drugimi otrokovimi potrebami.

Nagrada ali pozitivna posledica? 

Ker izraz ”nagrada” zelo hitro asociiramo z materialnimi nagradami, mnogi psihologi namesto tega izraza raje uporabljajo izraz ”pozitivna posledica”. Ta lahko predstavlja karkoli, kar sledi želenemu vedenju – pohvale, geste, doživljajske nagrade, privilegiji in podobno.

Predvsem na slednji dve radi pozabimo – doživljaji (na primer ogled filma v kinu, prenočitev pri prijatelju, preživeti vikend pri starih starših in podobno) so odlične nagrade, saj otrok uživa ne samo v aktivnosti, ampak tudi v njenem načrtovanju ter privilegiji (na primer odkleniti avto, izbrati pot, po kateri gremo v šolo, pet minut rabe očetovega dlančnika in podobno), ki so posebej privlačni za mlajše otroke, njihova vsebina pa je odvisna od otrokove starosti.

Tudi sistem žetoniranja, ki ga vse več staršev spoznava in uporablja, deluje, a predvsem pri mlajših otrocih. Na dolgi rok ne deluje, ker z odraščanjem otroci ugotovijo, da lahko tudi na drugačen način dobijo nagrade, poleg tega pa starejši otroci vedno bolj razmišljajo s svojo glavo (odrasli pravimo, da postanejo uporniški). Tudi pri sistemu žetoniranja pa se poskušamo izogniti materialnim nagradam in raje uvedemo doživljajske nagrade – za določeno število žetonov (točk, nalepk) otrok dobi na primer najljubše kosilo, prenočitev pri prijatelju ali starih starših, ogled filma v kinu, vikend brez obveznosti in podobno.

Svet odraslih in materialne nagrade

Če kot pozitivno posledico uporabljamo samo materialne nagrade, se otrok lahko nauči, da za vsako stvar, ki jo naredi, dobi materialno nagrado. To pa postane problematično v svetu odraslih, kjer marsikaj naredimo brez da bi pričakovali materialno nagrado.

”Materialne nagrade so s tega vidika neke vrste potuha pri razvijanju delovnih navad. ”

Drži, da odrasli hodimo v službo in na koncu meseca dobimo plačo. A čemu pomivamo posodo, brišemo prah, urejamo vrt in pometamo tla? Zakaj poskušamo čim manj odlašati z opravili? Zato, ker bomo potem imeli več prostega časa. In prav prosti čas je zelo učinkovita pozitivna posledica zaželenega otrokovega vedenja. Torej ko otrok postori, kar smo se dogovorili, je prost. Prej pa ne.

Enako kot v svetu odraslih.


 

Pustite svoj komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s