Zakaj imam občutek, da ‘zamujam življenje’?

Ker imamo v današnjem času nešteto možnosti, ki nam nakazujejo, kako bi lahko preživeli svoj čas, se pogosto soočimo s strahom, da svojega življenja ne živimo v taki polnosti, kot bi ga pravzaprav lahko. Kakšen je ključ uspešnega obvladovanja občutka, da zamujamo stvari ali dogajanje? 


Danes nas bolj kot kdajkoli prej obdaja nešteto možnosti, kako lahko preživimo svoj čas 

Dostopni so nam eksotični kraji in kulture, mnoga izobraževanja za pridobivanje znanj in razvijanje veščin, neznatno število aktivnosti, preko katerih se lahko družimo in povezujemo z ljudmi ter orodij, ki nam omogočajo, da neprestano spremljamo celotno dogajanje.

Ob tem se je začel uveljavljati fenomen ”fear of missing out”, ki ga lahko najbolje opišemo kot strah pred tem, da svojega življenja ne živimo v taki polnosti, kot bi ga lahko.

”V osnovi je ”fear of missing out” čustvo, ki spodbudi zavedanje, da lahko živimo bogato in izpolnjujoče življenje, če do njega aktivno pristopamo.”

V nas vzbuja radovednost in željo, da preizkusimo ali doživimo nekaj novega.

Eden izmed pogostih navdihov, da se lotimo nečesa (na primer, da začnemo nov posel) so ravno ljudje in stvari, ki jih počnejo. Vendar pa ima vsak izmed nas drugačne potrebe, želje in aspiracije, kako si želimo živeti svoje življenje – kar osrečuje nekoga drugega, nas nujno ne bo.

Z naraščanjem števila možnosti se zmanjšuje količina časa in s tem priložnosti, da slednje tudi izkoristimo

Takrat nam ”fear of missing out” vzbuja skrbi, da drugi doživljajo edinstvene življenjske dogodke, medtem ko sami le teh nismo deležni.

Drugi so na ekstravagantnem potovanju v Dubaju, vi pa si ne privoščite niti kave na obali. Svoj čas preživljajo na najbolj norem glasbenem festivalu, medtem ko ste vi doma. Vrstijo se jim karierne priložnosti, medtem ko vi še vedno tuhtate, kaj želite v življenju. Rojevajo se dojenčki, vam pa še kaktusa ne uspe ohraniti pri življenju.

Primerjanje in strah pred tem, da se nam ne dogajajo podobne stvari, v nas vzbudi močno željo, da smo v neprestanem stiku z dogajanjem in mu sledimo po najboljših močeh. Vendar pa početi stvari zgolj zato, ker jih počnejo drugi, ni zadovoljujoče v tolikšni meri, kot sprva pričakujemo – če na podlagi izkušenj drugih sklepamo, da bomo ob tem tudi mi srečni, hitro pozabimo, kaj nam je resnično všeč.

”Vedno obstaja neka nova izkušnja, ki bi jo lahko še doživeli, nekaj več, kar bi lahko dosegli in zdi se, da ne bomo nikoli popolnoma zadovoljni s tem, kako bogato je naše življenje.”

Ključ uspešnega obvladovanja občutka,da zamujamo stvari ali dogajanje, je v tem, da ga naredimo nam koristnega in funkcionalnega

Pomembno se je zavedati, da starodavni rek ”Carpe diem” ne pomeni, da izkoristiš prav vse možnosti na svetu, temveč da tiste, ki ti pridejo nasproti ali pa si jih ustvariš zaradi lastne želje, izkoristiš v polnosti, z vsemi čuti ter tako prepoznaš, kaj je tebi pomembno.

V stvareh, ki jih počnejo drugi, lahko še vedno dobimo navdih in zagon, da se tudi sami lotimo novih izzivov in pridobimo nove izkušnje. Pomembno pa je, da vedno in povsod izhajamo iz sebe in lastnih potrebŠtevilne študije, ki se ukvarjajo s preučevanjem zadovoljujočega življenja in sreče, vam bodo potrdile, da je ključ do teh občutij v sedanjosti.

Čuječnost je sposobnost, da se zavedamo lastnega doživljanja s sprejemanjem, odprtostjo in radovednostjo – pri tem pa smo popolnoma osredotočeni na sedanji trenutek.

To, da se ne obremenjujemo s tem, kar je bilo in kaj vse se lahko zgodi, nam omogoča v polnosti izkoristiti priložnosti, ki so trenutno pred nami in si obogatiti življenje z novimi izkušnjami. S tem, ko bomo živeli za sedanje trenutke, bomo zmanjševali skrbi o tem, kaj vse bi še lahko doživeli. Namesto obremenjevanja, kako odličen izlet na morje obeležiti z Instagram objavo, raje vdihnimo zrak in si privoščimo še en koktajl na plaži.

Več o čuječnosti.Pogosto se nam zaradi poplave informacij, ki nam jih zagotavljajo predvsem družbena omrežja in mediji, zamegli presoja o tem, kaj si resnično želimo in kaj je plod nekih zunanjih pričakovanj.

Namesto primerjanja z drugimi, ki nam lahko škodi, se lahko osredotočimo na to, kaj bi si sami želeli v svojem življenju. Veliko mladih se na primer ukloni pričakovanju, da se morajo vpisati na fakulteto, čeprav imajo sami izjemne spretnosti, s katerimi bi lahko ustvarjali odlične projekte ali podjetja, namesto da čas mučno preživljajo za knjigami.

Močna zunanja pričakovanja lahko izkrivijo naše želje in nas prepričajo, da izhajajo iz nas. Vzemite si čas in raziščite, kaj si resnično želite, katere so vaše dejanske vrednote, kaj zasledujete v življenju ter kaj vam je pomembno, in potem imejte pogum, da si te stvari tudi zagotovite.

Vsak izmed nas se vsaj enkrat v življenju znajde na točki, ko ne ve točno, kam je namenjen ali kaj želi. Ko občutimo tako neravnovesje, si želimo početi prav vse, kar nas obdaja, in izkoristiti vse možnosti, ki se nam ponujajo. Vendar pa število možnosti, ki jih izkoristimo, zelo majhno v primerjavi s številom vseh ponujenih možnosti. Posledično se lahko počutimo manj učinkovite in še bolj izgubimo svoj fokus.

Pomembno je, da raziskujemo svoje interese, želje, vrednote in pričakovanja. Prav tako je pomembno zavedanje, da lahko v življenju vedno spremenimo svojo smer, če želimo. Zamenjamo kariero, se preselimo na drug konec sveta ali spremenimo krog prijateljev. To ni življenjski poraz, ampak nova priložnost. Skozi življenje se spreminjamo, zato pogumno raziskujte, kaj vse si v točno določeni točki v življenju pravzaprav želite. Ni sprememb brez aktivacije – te lahko naredite tako v prepričanjih kot  tudi vedenjih. Razmislite, katere misli se vam pojavijo, ko imate občutek, da ne živite življenja v polnosti. Lahko je prepričanje, da imajo drugi ljudje popolno življenje, da jim je vse dano ali da ne moremo nič narediti za to, da bi več doživeli. Zapišite jih in razmislite, ali so resnični.

Zelo pogost nasvet pri spoprijemanju s ”fear of missing out” je tudi manj pogosta uporaba družbenih omrežij.

Preko vpogleda v življenje drugih se v nas vzbudi strah, da nekaj zamujamo, s številom ogledov pa postane še bolj močan in izrazit. Pozabljamo, da preko družbenih omrežij delimo samo prijetne, pozitivne in vznemirljive zgodbe, s tem pa zlahka ustvarjamo vtis, da živimo polno in srečno življenje. Ljudje, ki v objavah delujejo srečni in polni dogodivščin, niso nujno zadovoljni s svojim življenjem, temveč ga kot takega samo prikazujejo.

Naslednjič, ko boste želeli prijeti telefon in pobrskati na kateremu izmed omrežij, razmislite – ali lahko še kako drugače porabim ta čas? Mogoče pa se lahko končno usedem v avto in zapeljem na Bled na tisto kremšnito, po kateri se mi že nekaj časa cedijo sline.


 

Advertisements

Pustite svoj komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s