Delodajalcem o tem, zakaj na milenijce ni dobro gledati skozi stereotipna očala

Raznolikost delovne sile zahteva pozornost, usmerjeno na preučevanje različnih generacij na delovnem mestu. Težava se pojavi, ker se vse več generacijskih teorij osredotoča na poudarjanje razlik med generacijami in slabosti, ki jih vsaka od teh prinese v delovno okolje. Kako se izogniti stereotipom, da ne bi o zaposlenih predvidevali na slepo?


Zadnja leta se zaradi raznolikosti delovne sile veliko pozornosti namenja preučevanju generacij na delovnem mestu

Poznavanje lastnosti in ozadja vsake izmed njih nam lahko koristi pri razumevanju, kakšne so potrebe vsakega izmed zaposlenih – tako tudi oni sami bolje razumejo, kako usmerjati tako svoj osebni kot tudi karierni razvoj.

Kljub temu pa se preučevanje generacij vse bolj osredotoča na poudarjanje razlik med njimi in slabosti, ki jih vsaka prinese na delovno mesto.

”Generacijske teorije so namesto smernic postale temelj močnih stereotipov, s katerimi različno starim zaposlenim na čela lepimo nalepke in slepo predvidevamo, kakšni so.”

Stereotipi pomenijo posploševanje delno točnih, vendar nepreverjenih in površnih sodb o človeku, skupini ali v našem primeru – generaciji

Uporabljamo jih predvsem takrat, kadar o drugi osebi nimamo dovolj informacij, da bi si lahko o njej ustvarili mnenje. Pogosto so negativno naravnani in poudarjajo pomanjkljivosti namesto moči.

Ljudje se nekaj časa upiramo stereotipom in proti njim aktivno borimo tako, da želimo pokazati njihovo zmotljivost. Sčasoma pa se sprijaznimo, da smo ne glede na vloženi trud in energijo še vedno gledani skozi stereotipna, omejujoča očala.

”Zakaj bi se trudil, če me vedno vidijo kot lenega/ neambicioznega/ podredljivega?”

Večina se zato začne uklanjati negativnim pričakovanjem okolice in vesti skladno s stereotipnimi predstavami, zaradi česar se slednje vse bolj uveljavljajo. Generacijska raznolikost delovne sile je postala ovira pri učinkovitem vodenju organizacij.

Kaj pa, če bi spremenili pogled v drugo smer?

Justin Trudeau, kanadski minister, je v enem izmed svojih govorov rekel: »Kanada ni odlična kljub raznolikosti njenih prebivalcev, temveč ravno zaradi nje.«

Različne generacije bi lahko videli kot izjemno konkurenčno vrednost in se namesto na negativne stereotipe osredotočali na iskanje prednosti, ki jih na delo prinese vsaka izmed njih. Poudarjanje razlik lahko med generacijami namreč ustvarja dodaten prepad, ki se ga tudi zaposleni sami ne bodo upali premostiti.

Generacija, ki vse bolj vstopa na delovna mesta – milenijci 

Milenijce ali generacijo Y predstavljajo posamezniki, ki so bili rojeni med leti 1980 in 1994 in ki naj bi do leta 2050 predstavljali kar polovico celotne delovne sile.

Kateri so najpogostejši stereotipi, ki so jih milenijci deležni na delovnem mestu?

(1) Milenijci se ne zadovoljijo s povprečno kariero in zato postavijo (pre)visoka pričakovanja glede dela, ki so ga pripravljeni opravljati

Tej generaciji je bolj kot katerikoli drugi pomembno v svojem delu prepoznati strast. Ker pa so hkrati tudi generacija z najvišjim deležem prekarnega dela in visokimi stroški življenja, mnogi med njimi zavoljo preživetja poprimejo za manj zadovoljujoče službe ter se s svojo strastjo ukvarjajo v prostem času.

Pomembno jim je osmišljati delo in želijo, da je njihov doprinos opažen – s povratno informacijo, nagrado, napredovanjem, in podobno. Želijo izstopiti iz množice in se izkazati po svojih najboljših močeh. Starejše generacije, ki zasedajo mesta njihovih nadrejenih, ponekod sprejemajo ta nov odnos do dela, spet drugod jih obravnavajo kot razvajene z glavo v oblakih.

(2) Milenijci so leni in egocentrični

Kot generacija, ki so jo tekom odraščanja zaznamovale nagrade za sodelovanje in spodbude staršev o izjemni sposobnosti, imajo ob vstopu na trg dela res lahko nerealna pričakovanja. V članku o milenijcih v reviji Time sem celo zasledila podatek, da naj bi v povprečju kar 40 % mladih menilo, da si vsake dve leti zaslužijo napredovanje, ne ozirajoč se na kakovost njihovega dela.

Kljub temu pa se generacija milenijcev v primerjavi z ostalimi generacijami vrednoti veliko slabše. Obsežna raziskava Pew raziskovalnega inštituta v ZDA je odkrila, da se večina milenijcev tudi same opiše kot egocentrične, potratne in pohlepne. Zelo majhen delež sebe vidi kot delovne in odgovorne zaposlene.

Pojavljajo se tudi nove oblike dela (na primer; projektno in fleksibilno delo, uporaba tehnologije), zaradi katerega lahko vzbudijo vtis, da pravzaprav nič ne delajo.

(3) Milenijci ne živijo za delo, temveč delajo za življenje

Ste kdaj srečali milenijca, ki bi se ukvarjal z usklajevanjem zasebnega in poklicnega življenja? Verjetno ne.

Milenijci so prva generacija, ki v večini integrira različna področja svojega življenja v kompleksno in hkrati delujočo celoto. Delo iz strasti in razvoj tehnologije je poskrbel, da so zaposleni postali dosegljivi 24/7 in jim ni težko zavihati rokave niti ob treh zjutraj.

Gre za generacijo start-upov, kjer posamezniki svoje hobije skupaj z najboljšimi prijatelji spremenijo v posel. Obdobje intenzivnih sprememb jih je namreč oblikovalo v delovno silo, ki je fleksibilna, predvsem glede delovnika in prostora, v katerem delajo.

Pisati službene maile zvečer med lahkotno večerjo s prijatelji? Morda vam nepredstavljivo, mnogim milenijcem pa samo običajen delovni dan.

(4) Milenijci impulzivno menjajo službe

Medtem, ko so milenijci komajda začeli vstopati na trg dela, so že pričele izhajati knjige, ki so jih opisovale kot najbolj neznosno delovno silo do tedaj.

Med drugim naj bi se problematika skrivala predvsem v pomanjkanju pripadnosti in lojalnosti organizacijam, katere pa milenijci zaradi slabših pogojev zaposlovanja (na primer; za določen čas ali za čas trajanja projektov) težje razvijejo. Kmalu so strokovnjaki odkrili, da se tak odnos do dela pojavlja pri mlajših zaposlovalcih na začetku kariere tudi v prejšnjih treh generacijah, saj gre za obdobje raziskovanja in preizkušanja ponujenih možnosti.

Prav tako naj bi službe hitro menjavali tisti posamezniki, katerih kariera se je začela zelo zahtevno (na primer; v obliki prekarnega dela ali kot freelancerji) – slednji naj bi razvili bolj brezskrben odnos do organizacij in bili pripravljeni hitreje zamenjati službe.

Milenijci imajo v primerjavi s prejšnjimi generacijami tudi potrebo po več kariernih prehodih v življenju in imajo do slednjih tudi bolj odprt odnos.

(5) Milenijci imajo za bolj izkušene sodelavce manj časa in spoštovanja

Pomislite, kakšna je vaša predstava mentorstva? Večina posameznikov pomisli na izkušenega, starejšega zaposlenega in mladega, ki je ravnokar vstopil na delovno mesto. Slednji deluje kot nepopisan list, ki naj bi spoštljivo in zagnano srkal modre nauke svojega mentorja.

Za razliko od prejšnjih generacij milenijci veliko bolj cenijo vzajemni mentorski odnos, saj jim ta predstavlja priložnost, da starejše sodelavce naučijo določenih veščin in se od njih hkrati učijo tudi sami – večinoma glede novih oblik dela, mentorstva in razvijanja veščin vodenja.

Hkrati se je sčasoma spremenil način izražanja spoštovanja – pretekle generacije so izražale spoštovanje na primer; preko vikanja, vljudnega pozdravljanja in podobno.

Milenjci na drugi strani pa takšnih oblik izražanja spoštovanja ne uporabljajo več, kar pa še ne pomeni, da so nespoštljivi ali da ne spoštujejo. Morda pomislite še enkrat, ko boste avtomatsko razmišljali, da vam prišlek soli pamet ali vas ne spoštuje – mogoče pa bi vas rad zgolj nekaj naučil, hkrati pa ga vi že takoj lahko naučite potrpežljivosti.

S tem stereotipov ne želim ovreči – kot pripadnica te generacije se še predobro zavedam, da nekateri moji vrstniki slednje zelo dobro upravičijo. Želim le ozavestiti njihovo ozadje  in pokazati možnost, da pogledamo tudi preko njih.

Sedaj je čas, da poiščemo ključne doprinose in prednosti, ki si jih lahko organizacija ustvari z zaposlovanjem milenijcev.


 

 

Advertisements

Pustite svoj komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s