”Čutim, torej sem.”

Kaj mislite, kaj je skrivna pot do sreče? Se ves čas počutiti dobro, ali čutiti tisto, kar si želimo čutiti? Kaj kažejo izsledki psiholoških raziskav? 


Pred dnevi sem prebrala strokovni članek o zelo zanimivi psihološki raziskavi, z naslovom The secret to happiness: Feeling good or feeling right?”, ki mi nikakor ne gre iz glave – izsledke raziskave sem delila že z vsemi družinskimi člani in prijatelji. Celo s sosedo, ki me je le vljudno vprašala, kaj je novega in se me bo verjetno naslednjič rajši izognila.

Ampak, ali vas ne popade radovednost, če vas vprašam:

‘Kaj mislite, kaj je skrivna pot do sreče? Se ves čas počutiti dobro, ali čutiti tisto, kar si želimo čutiti?”

Najprej se lotimo osnov – zakaj čutimo? 

Namen čustev je, da nas spodbujajo k vedenju v smeri zadovoljevanja naših potreb.

To pomeni, da nas usmerjajo v vzpostavitev in ohranjanje dobrega počutja. Iz evolucijskega vidika pa to pomeni, da nam omogočajo preživetje preko usmerjanja naše aktivnosti.


Čutim, torej sem


Poznamo prijetna in neprijetna čustva

Tako prijetna, kot tudi neprijetna čustva imajo pomembno vlogo za vzpostavitev blagostanja preko zadovoljevanja naših potreb. Na primer – veselje nas usmerja v povezovanje z drugimi, strah k samozaščiti, jeza pa nam pomaga premagovati ovire.

Čustva nam tako v bistvu sporočajo, kakšno vrednost imajo informacije iz okolja za naše dobro počutje/blagostanje. Govorijo o možnostih negativnih ali pa pozitivnih posledic. Strah nam tako sporoča, da obstaja nevarnost, da bomo izgubili spoštovanje, da ogrožamo lastno zdravje, dobre odnose… Veselje pa nam sporoča, da smo na pravi poti k dobremu počutju – krepimo dobre odnose, se vedemo v smer dobrega telesnega počutja, samostojnosti, uspeha …

Ko čutimo, tudi mislimo

Povezava med čutenjem določenega čustva in akcijo/vedenjem se zgodi tako hitro, da imamo lahko včasih občutek, da so naša čustva neposredne posledice zunanjih dražljajev in da naš miselni proces pri tem sploh ne sodeluje.

Vendar naše vedenje ni zgolj posledica občutenih čustev. Pri izbiri vedenja sodeluje tudi miselni proces. Naredimo t.i. kognitivno oceno situacije, ko ocenimo, kaj se v danem trenutku dogaja, kaj to za nas pomeni in katero vedenje se nam splača izbrati, da se bomo dobro počutili.

Tako nam čustva posredno sporočijo, ali je čas za akcijo. Občutenju namreč sledi hitra kognitivna ocena in odločitev, katero vedenje izbrati, da bomo delovali v smeri zadovoljevanja potreb in vzpostavitvi dobrega počutja.

Stroka o sreči in čustvih

Lahko bi rekli, da je iskanje sreče gonilo človeštva. Kako najti srečo in pa kaj sreča pravzaprav je, o tem, kdaj drugič. Danes se osredotočimo na čustveni vidik sreče. Sreča je veselje, zadovoljstvo, razigranost, radovednost … vsak od nas verjetno pomisli na določeno čustvo, ko razmišlja o lastnih občutkih sreče.

Kaj pa pravi naša stroka? Sreča in čustva so namreč popularna tematika tudi v psihologiji. Nekateri psihologi razumejo srečo kot občutenje užitka v odsotnosti neprijetnih čustev. Z drugimi besedami, več prijetnih čustev kot občutimo, bolj srečni smo.

V nedavni raziskavi, ki jo bom opisala v nadaljevanju, pa so psihologi preučevali ustreznost nekoliko drugačnega koncepta sreče, ki ga je prvi opisal Aristotel. Predvideval je, da bolj, ko čutimo določena  čustva, v trenutkih, ko jih želimo čutiti, bolj zadovoljni smo. Zanj odsotnost neprijetnih čustev ni predstavljala pokazatelj sreče, ampak je slednjo povezoval z doživljanjem, tako prijetnih kot neprijetnih čustev v za to primernih situacijah.

Psihologinja Maya Tamir in sodelavci so se odločili, da bodo preverili, ali Aristotelova modrost drži. Izvedli so psihološko raziskavo, v kateri je sodelovalo 2.324 udeležencev iz osmih držav (ZDA, Kitajska, Brazilija, Nemčija, Gana, Izrael, Poljska in Singapur).

Udeleženci so ocenjevali dejansko intenziteto občutenih čustev v določeni situaciji ter intenziteto čustev, ki so si jo želeli občutiti v tej situaciji (= razkorak med dejanskim in želenim čustvenim stanjem). Poleg tega, pa so rešili tudi vprašalnika, ki sta merila splošno blagostanje ter izraženost simptomov depresije pri posamezniku.

Zakaj je bila raziskava narejena v toliko različnih državah? Te države se med seboj razlikujejo, ne le v kulturi, vrednotah, socialno-ekonomskem statusu in načinu življenja njihovih prebivalcev, ampak tudi v tem, katera čustva ti narodi povezujejo z občutki sreče.

Naj povzamem zanimiv izsledek, ki so ga v članku omenili avtorji. Zahodni svet, predvsem Američani, z občutjem sreče bolj povezujejo prijetna čustva, ki izključujejo medosebne odnose (na primer; ponos). Na drugi strani, pa vzhodni narodi srečo povezujejo s prijetnimi čustvi, ki se pojavljajo v medosebnih odnosih (na primer; pripadnost). Japonci imajo tako celo posebno ime za enega od procesov tvorjenja medosebnih odnosov – fureai. Slednje predstavlja čustveno povezanost med ljudmi različnih starosti, generacij, izobrazb, ekonomskih statusov … Fureai je za Japonce, ne le na primer povezanost med otrokom in njegovo vzgojiteljico, ampak tudi čustvena bližina med lastnikom in njegovim psom.

Tamirjevo in sodelavce pa je zanimalo, ali bo Aristotelova teorija držala, ne glede na te razlike med narodi. Zato so v raziskavo vključili kulturno pisan vzorec.

Kakšne so bile ugotovitve? 

Raziskava je pokazala, da so udeleženci iz vseh držav pogosteje poročali o občutkih psihičnega blagostanja, kadar so zaznavali skladnost med dejansko in želeno intenziteto občutenih čustev v določeni situaciji.


Čutim, torej sem (1)


To pomeni, da so o višjem zadovoljstvu poročali posamezniki, ki so si poleg veselja, dovolili občutiti tudi jezo ali žalost, kadar so se tako počutili.

”Aristotelova teorija o čustvih in sreči se je v raziskavi pokazala kot ustrezna – občutek blagostanja vključuje doživljanje emocij, ki jih ocenjujemo kot ustrezne v določeni situaciji, ne glede na to, ali gre za prijetna ali neprijetna čustva.”

Čutim, torej sem

Kaj za nas pomenijo zaključki opisane raziskave?  Da srečo/psihično blagostanje/zadovoljstvo ne predstavljajo le prijetna čustva. Kot smo že omenili, so vsa čustva pozitivna, saj imajo pomembno funkcijo za naše dobro počutje. Tudi opisana raziskava to potrjuje – za občutek blagostanja je pomembno, da doživljamo tako prijetna, kot tudi neprijetna čustva. Posredno nam namreč vsa pomagajo zadovoljevati naše potrebe – sporočajo nam kakšno vrednost imajo za nas informacije iz okolja, glede na to pa naredimo kognitivno oceno, kako se bomo vedli, da učinkovito zadovoljimo naše potrebe in vzpostavimo dobro počutje.

Zato ne odrivajmo žalosti ali jeze. Ne želita škodovati, ampak nam sporočata, da je čas za akcijo, če si želimo počutiti dobro. Če ju ignoriramo, potem ne moremo narediti kognitivne ocene, kaj storiti, da se bomo ponovno dobro počutili. Poleg tega, pa čustev ne moremo izklopiti. Tako namesto, da bi aktivno (z vedenjem) zmanjševali intenziteto občutene jeze ali žalosti, ti dve ostajata prisotni in nas kljuvata še naprej. Pomembno pa je, da dejansko naredimo ta korak in gremo v akcijo. Ni dovolj, da ugotovimo, s kakšnim vedenjem bomo zmanjšali neprijetna občutja, ampak to tudi storimo.

In še to. Učinkovita vedenja za vzpostavitev dobrega počutja so tista, ki ob tem tudi ohranjajo dobre odnose. Če sem jezna, se ne bom kratkoročno bolje počutila, ko se ‘zderem’ na partnerja. Morda bom imela za trenutek občutek olajšanja, ampak z ‘dretjem’ bom odrinila ljubljeno osebo in ogrozila zadovoljenost moje potrebe po ljubezni in pripadnosti. Po domače: ”Naredila si bom še večjo štalo.”

Ne morem kontrolirati, da nikoli ne bom jezna nanj, je pa moja izbira, kako se bom do njega vedla

Na primernost vedenja v čustveno napetih situacijah je opozoril tudi Aristotel: ”Imeti te občutke ob pravem času, na pravem mestu, do pravih ljudi in na pravi način je znak kreposti.”  Ali kot bi dejali Japonci – fureai.


Advertisements

Pustite svoj komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s