Zakaj imam občutek, da ‘zamujam življenje’?

Ker imamo v današnjem času nešteto možnosti, ki nam nakazujejo, kako bi lahko preživeli svoj čas, se pogosto soočimo s strahom, da svojega življenja ne živimo v taki polnosti, kot bi ga pravzaprav lahko. Kakšen je ključ uspešnega obvladovanja občutka, da zamujamo stvari ali dogajanje?  Continue reading “Zakaj imam občutek, da ‘zamujam življenje’?”

Advertisements

Kje je oseba, v katero sem se zaljubil/a?

Ko najdemo osebo, v katero se zaljubimo in z njo začnemo graditi odnos, imamo občutek, kot da smo narejeni drug za drugega. Vse, kar druga oseba počne, občudujemo, z vsem, kar reče, se strinjamo in ves čas bi lahko preživeli le z njo. A kaj, ko se nam sčasoma zdi, kot da se ta oseba spreminja v nekoga drugega.
Continue reading “Kje je oseba, v katero sem se zaljubil/a?”

Koliko naj se prilagajam, da bom še vedno zvest/a sebi?

Vedno se je govorilo, da ljubiti pomeni sprejeti drugega takšnega, kakršen je, saj naj bi prav potrpežljivost, empatija in sprejemanje predstavljali ključe do zadovoljujočega partnerstva. Pogosto pa ne vemo, kje je meja sprejemanja – ali naj bi sprejemanje bilo brezpogojno? V kolikšni meri je v odnosu potrebno postavljati meje? In kdaj postavljanje mej preide v netolerantnost?
Continue reading “Koliko naj se prilagajam, da bom še vedno zvest/a sebi?”

Prirojena naivnost

Naši možgani sprejemajo stvari, ki se jih učijo. Ob tem zmožnost dvoma in zavračanja teh stvari zahteva več mentalnih kapacitet, kot pa njihovo sprejemanje. Zakaj pravzaprav lažje verjamemo stvarem, ki jih ne moremo zaznati z lastnimi čuti, kot na primer, da duhovi obstajajo?
Continue reading “Prirojena naivnost”